V nedeljo smo obhajali praznik Žalostne matere božje in prvi Dan žalujočih. Zato vas tokrat povabili prostovoljko Slovenskega društva hospic Marjetico Stojanovič Verdinek,. Pred leti v prometni nesreči izgubila moža in sina, sama pa je bila močno poškodovana. A danes živi in kipi od upanja in modrosti, ki sije iz njenih besed in oči. Kako ji je to uspelo?
V nedeljo smo obhajali praznik Žalostne matere božje in prvi Dan žalujočih. Zato vas tokrat povabili prostovoljko Slovenskega društva hospic Marjetico Stojanovič Verdinek,. Pred leti v prometni nesreči izgubila moža in sina, sama pa je bila močno poškodovana. A danes živi in kipi od upanja in modrosti, ki sije iz njenih besed in oči. Kako ji je to uspelo?
Smrt je del našega življenja, a v naši družbi čisto preveč potisnjena v ozadje. S tem pa tudi žalujoči, ki so izgubili drago osebo. Tamara Tedesco Ljutić iz Slovenskega društva Hospic to ve iz lastne izkušnje izgube najstniške hčerke, ki je zbolela za rakom. Marjetica Stojanovič Verdinek pa je v prometni nesreči izgubila moža in sina. Za obema je dolg proces žalovanja, zdaj pa pri Slovenskem društvu Hospic pomagata drugim, da odžalujejo in začnejo novo življenje.
Smrt je del našega življenja, a v naši družbi čisto preveč potisnjena v ozadje. S tem pa tudi žalujoči, ki so izgubili drago osebo. Tamara Tedesco Ljutić iz Slovenskega društva Hospic to ve iz lastne izkušnje izgube najstniške hčerke, ki je zbolela za rakom. Marjetica Stojanovič Verdinek pa je v prometni nesreči izgubila moža in sina. Za obema je dolg proces žalovanja, zdaj pa pri Slovenskem društvu Hospic pomagata drugim, da odžalujejo in začnejo novo življenje.
15. september je v Cerkvi v Sloveniji postal Dan žalujočih. Zato smo tokrat spregovorili o procesu žalovanja otrok, ki so večkrat prezrti žalovalci, pravita gostji iz Slovenskega društva Hospic Marjetica Stojanovič Verdinek in Tamara Tedesco Ljutić. Kako žalujejo otroci in katerih napak odrasli pri tem ne smemo delati? Kako poteka program Levjesrčnih in katere sadove daje?
15. september je v Cerkvi v Sloveniji postal Dan žalujočih. Zato smo tokrat spregovorili o procesu žalovanja otrok, ki so večkrat prezrti žalovalci, pravita gostji iz Slovenskega društva Hospic Marjetica Stojanovič Verdinek in Tamara Tedesco Ljutić. Kako žalujejo otroci in katerih napak odrasli pri tem ne smemo delati? Kako poteka program Levjesrčnih in katere sadove daje?
Sogovornica avgustovskega Nedeljskega klepeta je bila Metka Klevišar, ki bo v septembru praznovala okrogli jubilej; 80 let. V tokratnem Klepetu smo tako poskusili narediti kratek oris njenih življenjskih izkušenj ter obudili nekaj spominov.
Sogovornica avgustovskega Nedeljskega klepeta je bila Metka Klevišar, ki bo v septembru praznovala okrogli jubilej; 80 let. V tokratnem Klepetu smo tako poskusili narediti kratek oris njenih življenjskih izkušenj ter obudili nekaj spominov.
Jon Kanjir deli ganljivo zgodbo o pomenu spoštovanja želja umirajočih ter poudarja vlogo prisotnosti in podpore v palijativni oskrbi. Izpostavlja, da je ključno ustvarjanje smiselnih trenutkov med oskrbo ter spoštovanje želja umirajočih za dostojno slovo in olajšanje procesa žalovanja. Prostovoljstvo pri Hospicu kot način ustvarjanja povezanih skupnosti in izboljšanja kakovosti življenja v vseh fazah. Spodbuja k prostovoljnim dejavnostim in deljenju talentov za bolj srečno življenje in preprečevanje osamljenosti.
Jon Kanjir deli ganljivo zgodbo o pomenu spoštovanja želja umirajočih ter poudarja vlogo prisotnosti in podpore v palijativni oskrbi. Izpostavlja, da je ključno ustvarjanje smiselnih trenutkov med oskrbo ter spoštovanje želja umirajočih za dostojno slovo in olajšanje procesa žalovanja. Prostovoljstvo pri Hospicu kot način ustvarjanja povezanih skupnosti in izboljšanja kakovosti življenja v vseh fazah. Spodbuja k prostovoljnim dejavnostim in deljenju talentov za bolj srečno življenje in preprečevanje osamljenosti.
V tokratni rubriki smo podali razmišljanje o dostojanstvu človeka, ki mu ga ne more odvzeti niti demenca ali duševna motnja, čeprav nekateri filozofi zagovarjajo stališče, da ima človek dostojanstvo le takrat, ko je priseben, ko izraža svoje potrebe in ko je koristen. Diametralno drugače razmišljajo sodelavci Ljubhospica, kjer ne zagovarjajo evtanazije ali samomora s pomočjo, ker iz izkušnje vedo, da nihče ne prosi za to, če je poskrbljeno za lajšanje bolečin in sočutno bližino. Vodja hiše Tatjani Fink.
V tokratni rubriki smo podali razmišljanje o dostojanstvu človeka, ki mu ga ne more odvzeti niti demenca ali duševna motnja, čeprav nekateri filozofi zagovarjajo stališče, da ima človek dostojanstvo le takrat, ko je priseben, ko izraža svoje potrebe in ko je koristen. Diametralno drugače razmišljajo sodelavci Ljubhospica, kjer ne zagovarjajo evtanazije ali samomora s pomočjo, ker iz izkušnje vedo, da nihče ne prosi za to, če je poskrbljeno za lajšanje bolečin in sočutno bližino. Vodja hiše Tatjani Fink.
Dodajati življenje dnevom in ne dneve življenju. To je temeljna misel vseh, ki v Hiši Ljubhospica skrbijo za umirajoče. Skrbijo pa tudi za njihove svojce, jim omogočajo prostor in priložnost za slovo od najdražjih. Zato je vodja hiše Tatjana Fink spregovorila o kulturi poslavljanja.
Dodajati življenje dnevom in ne dneve življenju. To je temeljna misel vseh, ki v Hiši Ljubhospica skrbijo za umirajoče. Skrbijo pa tudi za njihove svojce, jim omogočajo prostor in priložnost za slovo od najdražjih. Zato je vodja hiše Tatjana Fink spregovorila o kulturi poslavljanja.
Naša gostja je med drugim povedala, zakaj je pomemebno, da se o smrti pogovarjamo in kako drugače: bolj sproščeno in veselo lahko živimo, če se zavedamo, da je del življenja. V oddaji smo se spomnili tudi ustanovitve društva Hospic in slovenske Karitas.
Naša gostja je med drugim povedala, zakaj je pomemebno, da se o smrti pogovarjamo in kako drugače: bolj sproščeno in veselo lahko živimo, če se zavedamo, da je del življenja. V oddaji smo se spomnili tudi ustanovitve društva Hospic in slovenske Karitas.
V tokratni oddaji smo vam predstavili monografijo z naslovom Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933, ki jo je izdal Študijski center za narodno spravo v so-založništvu z Goriško Mohorjevo družbo. Monografija prinaša prvi del Ščekovih dnevniških zapisov, ki segajo od začetka njegovega pisanja dnevnika v letu 1911 do konca leta 1933. O knjigi so spregovorili predsednik Goriške Mohorjeve družbe msgr. mag. Renato Podbersič, ter urednika dnevniških zapisov in sodelavca Študijskega centra za narodno spravo dr. Renato Podbersič in dr. Matic Batič. Pogovor je povezoval dr. Jože Možina.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. september 2024 ob 05-ih
Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev. Vprašali pa smo ga tudi po izzivih šole danes.
V celovški stolnici potekajo še zadnje priprave na letošnje praznovanje Slomškove nedelje. Prav tam je namreč blaženega Antona Martina pred 200 leti v duhovnika posvetil takratni krški škof Jakob Pavlič, ki je bil slovenskega rodu. Tako letos k skupnemu praznovanju vabi sedanji krški škof Jože Marketz. Ob 15.30 bo molitvena ura, ob 16h pa bo slovesna sveta maša, pri kateri bosta somaševala tudi mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl in ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Glasbeni spored poleg ljudskega petja sooblikujeta Mladinski zbor Danica pod vodstvom Barbare Mistelbauer Stern in projektni zbor Referata za cerkveno glasbo in Krščanske kulturne zveze pod vodstvom Veronike Karner. Škof Marketz navaja, da je Slomšek iz izkustva Božje ljubezni znal biti blizu ljudem in jih je spodbujal, da črpajo življenjsko moč iz vere in kulture, da cenijo domačnost in ostajajo odprti za neznano, ki zazna bližnjega in je pripravljena sooblikovati skupnost. Želi si, da bi na nedeljski skupni slovesnosti okrepili medsebojno povezanost.
Povabili smo na poseben glasbeno-pričevanjski večer. Z nami sta bila zakonca Barbara in Marko Zrnec, ki sta v pogovoru z Blažem Lesnikom z nami delila nekaj misli o lepoti in izzivih življenja v dvoje. Slišali smo tudi tri Markove avtorske pesmi, ki so pred kratkim izšle v obliki zgoščenke.
V oddaji smo slišali: